Kaj je demokracija

Na tem mestu podajam precej kratko in osebno pripombo, ki se po naslovu glasi: Kaj je demokracija. Sam nisem nikoli pripadal kakšnemu libertarizmu ali liberalizmu, ali sploh kakršnikoli obliki relativno levega nagnjenja, kljub temu, da je mnogo ljudi ravno iz libertarizma našlo svojo pot v neoreakcionarne in meta-desne vode današnjega dokaj obskurnega a zato toliko bolj živahnega internetnega "desničarskega" avantgardizma. Vendar pa sem kljub temu do neke mere pripadal t.i. demokratični usmeritvi v svojem naziranju. Predvsem v smislu, da sem preveč blizu spremljal protirevolucionarno kontinuitetno misel doma in v emigraciji, da bi končno mogel sploh biti nasprotnik "demokratičnosti". Zato je moč najti tudi na tem projektu določene zapise ali videoposnetke, ki demokracijo do neke mere poveličujejo. Vendar tu že pride do vprašanja: kaj pa je demokracija?
 
In tu je glavni problem. In tu se postavljam v perspektivo nekoga, ki počasi vstopa v te, uporabljajmo ta izraz, neoreakcionarne vode in počasi dojema določene politične, zgodovinske, religiozne in sociološke vidike , ki se mu odkrivajo pred njim. Tam bo naletel na besedo demokracija tako pogosto, da bo lahko kaj kmalu zaveden v misel, da je vsako nasprotovanje demokraciji neupravičeno in kratkomalo absurdno. Vendar pa temu ni tako.
 
Demokracija je samo beseda, ki pa pomeni v različnih kontekstih nekaj popolnoma različnega. Zato se je treba ogibati branja te besede in njej podobnih besed, kakor da bi imela neko fiksno in statično razlago. Ker je nima.
 
Kdor bo bral denimo avtorje iz poznega devetnajstega in zgodnjega dvajsetega stoletja, katoliške orientacije, bo naletel na pogosto uporabo besede demokracija. A tam ta beseda še zdaleč ne pomeni tega, kar pomeni danes. Demokracija v začetni fazi pomeni vključenost demos-a, običajnega ljudstva v politiko, celo odločanje. To pač ne pomeni ljudstva, ki vlada nad ljudstvom s pravico, ki izvira iz ljudstva (volilna pravica suverenih državljanov, da se volijo med seboj, zaupajo odločitvi števila in potem glede na to eni vladajo drugim). To je moderni pomen t.i. liberalne demokracije, ki več ne smatra, da izvira pravica vladanja iz Boga, temveč smatra, da ta pravica izvira kar iz ljudstva samega.
 
Zato se pogosto dogodi, da kdo povleče od nekod nekega preteklega avtorja in potem tam omembo demokracije ali kakšne podobne besede razlaga skozi prizmo današnjega definiranja tega pojma. To je lenobno, a se pogosto dogaja. Vendar pa je demokracija po klasičnem pojmovanju tudi komunizem ali fašizem ali kakšna druga relativno podobna oblika vladavine po kateri del ljudstva pride do oblasti, ki jo potem utemeljuje na sebi ali na nečem drugem. Mussolini imenuje fašizem kot: "organizirano, centralizirano, avtoritarno demokracijo." Jasno je, da je pri fašizmu šlo za demokratično gibanje (v smislu, da je šlo za gibanje demos-a), ki je s fašistično revolucijo prevzelo oblast in zavladalo.
 
A posebej je treba biti pozoren glede omemb o demokraciji na tistem prehodu iz starega okostnelega demokratizma v liberalni demokratizem, namreč ravno v času gibanj za splošno volilno pravico ipd. Tam se demokracija veliko imenuje, a pomeni pogosto nekaj konkretno različnega od tistega, kar ta pojem splošno pomeni danes.
 
Tako, da naj bo vsak, ki se podaja v vode intelektualnega dela za neko meta-politično stvar, pri tem pozoren, da ne jemlje te besede kot nekaj fiksnega, ker ga more to kaj hitro odvrniti od določenih zelo zdravih naziranj, ki so vsebovala govorjenje in pisanje o demokraciji in demokratičnemu. Posebej še pred vojno. A strinjam se, da je treba v celoti zavračati liberalno demokracijo, kakor je utemeljevana danes; to od nas zahteva že vera naših dedov in pradedov.
 
Bizarno bi bilo, da bi danes zavračali demokracijo v klasičnem smislu, namreč da bi bili kakšnega čudnega neo-monarhističnega naziranja, a še bolj je škodljivo sprejemati tisto laž, ki nam pravi: število ima prav.