nedelja, 3. december 2023

Advent 2023

 

 

 

23.12.2023 ::: Dan 21.

Sv. Jožefmarija Escriva pravi:

Križ ni muka, niti neprijetnost, niti grenkoba... Je sveti les, na katerem zmaguje Jezus Kristus ... in na katerem zmagujemo mi, kadar z veseljem in velikodušno sprejemamo to, kar nam On pošilja.

 

 

22.12.2023 Dan ::: 20.

Anton Mahnič pravi:

Antikristu je kos le Kristus. Ali bomo zmagali kot katoliški radikalci ali pa ne bomo nikoli zmagali, ampak se v večno sramoto pokorili nasprotnikom.

 

 

21.12.2023 ::: Dan 19.

Aleš Ušeničnik pravi:

Ko stavi krščanstvo Križanega pred oči, že s tem vabi kristjane, da bi hodili za njim tudi po poti radovoljne odpovedi, da bi ljubili bolj uboštvo kot bogastvo, bolj devištvo kot rodbinsko življenje, bolj pokorščino kot samostojnost, in na sploh bolj žalost kot veselje.

 

 

20.12.2023 ::: Dan 18.

Anton Bonaventura Jeglič je v letu 1920 zapisal tudi:

Kako resno je življenje! Koliko truda in napora in premagovanja in vednega zatajevanja vseh dušnih in telesnih moči je treba! Oh, kdo bo obstal, kdo zmagoval in zmagal? Čutimo, da sami s svojimi močmi ne zmoremo, omagati moramo, propadli bomo za vekomaj. Toda, ne boj se, Bog je s teboj, ako le hočeš!

 

 

19.12.2023 ::: Dan 17.

Lorenzo Scupoli pravi:

Edina tvoja dolžnost je, da se junaško bojuješ; in če dobiš tudi večkrat kako rano, ne popusti nikdar orožja in nikdar ne pobegni!

Da se boš tem srčneje bojeval, pomni naposled še to-le: Duhovnemu boju se ne moremo izogniti in kdor se ne bojuje, bo gotovo ujet in umorjen.


 

18.12.2023 ::: Dan 16.

Janez Evangelist Kalan je leta 1929 zapisal tudi takole:

Razkristjanjenje je obenem demoralizacija, je moralna propast ljudstva. Kdor hoče, da so Slovenci moralno propal narod, ubij mu vero! S tem namen brez dvoma doseže.

Kaj ne vidimo tega na vsej Evropi? V kolikor je ta od krščanstva odpadla, v toliko je zagazila v močvirje nemoralnosti. Kdor tega ne vidi in ne obžaluje nima čuta za moralo. Najhujše pri tem je baš to, da se nesramnost sama sebe več ne sramuje, ne skriva, ne ženira, marveč nastopa javno in drzno in se roga čednosti v obraz.

 

 

17.12.2023 :::  Dan 15.

Leon Rupnik je v letu 1943 povedal:

Posebno bomo pa svoje dolžnosti izpolnjevali tudi s preziranjem morebitnih nasprotnih udarcev, ki našega poguma ne bodo ohromili, temveč še okrepili.

 

 

16.12.2023 ::: Dan 14.

Sv. Jožefmarija Escriva pravi:

Žalost in nemir sta sorazmerna z izgubljenim časom. -- Ko boš začutil sveto nepotrpežljivost, da bi izkoristil vsako minuto, te bo navdalo veselje in mir, ker ne boš mislil nase.

 

 

15.12.2023 ::: Dan 13.

Janez Jenko je leta 1940 tudi zapisal:

Pogled na svet in na kulturo v luči vere nam odkriva, da imamo na svetu dejansko prav za prav samo dve kulturi: katoliško, ki priznava resničnega Kristusa in se bori za zmago njegovega kraljestva, ter brezbožno, katera se bori proti Kristusu za zmago nevere in satana na zemlji ali je vsaj v njegovi službi. Dejansko vidimo, kako se ta brezbožna kultura razširja, kako zanikava obstoj Boga, zameta oblast Kristusa, smeši Cerkev in njene pravice, skuša z orožjem napredka, znanosti in umetnosti napadati vernike in jih trgati od Kristusa. Satan se zaveda, da je kultura eno najmočnejših orožij v boju proti Kristusu. Meč in ogenj preveč bodeta v oči, prikrita lažiznanost, ki spretno odeva laž v resnico, ter umetnost s strupeno vsebino v lepi obliki preslepi in omami nešteto lahkovernih ljudi, da ne spoznajo prave resnice. Tako se je posrečilo satanu, da je dobil, kot se zdi, za nekaj časa kulturno nadmoč na svetu. Od nekdaj je že res, da je kultura človeku v kvar, če se ji ne zna približati v ponižnosti. Satan je našel v človeškem srcu samem zaveznika, željo po uveljavljenju, po časti in moči. Tej želji je znal spretno ustreči. Prikazal mu je kulturo kot polje, kjer bo zadoščeno njegovim nagonom

 

 

14.12.2023 ::: Dan 12.

Tomaž Kempčan pravi:

Zakaj bi svoj sklep odlagal na jutri?

Vstani in takoj začni! Reci: Zdaj je čas, da delam, zdaj čas, da se bojujem, zdaj pravi čas, da se poboljšam.

Kadar se ti slabo godi in si v stiski, tedaj je čas za zasluženje.

 

 

13.12.2023 ::: Dan 11.

Gregorij Rožman je leta 1945 zapisal tudi:

Prava molitev je tista, ki prosi za to, kar je v skladu z božjo voljo in z božjimi načrti. Vsi božji načrti pa imajo le en smoter: čast božjo in s tem našo resnično srečo. 

 

 

12.12.2023 ::: Dan 10.

V letu 1890 je Anton Mahnič zapisal:

"Popolni mož" je sv. Pavlu isto, kar odrasli ali zreli mož. Tak se mora po njegovih besedah razlikovati od otroka; in ker je poslednji "omahljiv" ter se da "sem ter tje majati od vsakega vetra," mora zreli mož stati neomahljiv, nevpogljiv proti vsakemu vetru. Možka zrelost je tedaj isto, kar imenujemo z drugo besedo "značajnost;" ker je pa značajnost nemogoča brez načelnosti, zato zahteva sv. Pavel, da popolni mož se nima dati majati od vsakega vetra uka. Zrel, značajen mož mora pred vsem imeti svoja načela, od katerih objektivne veljavnosti je ves prešinjen, in katera potem tudi dejanski vpotreblja na svoje delovanje, vstrajno do zadnjih posledic.

 

 

11.12.2023 ::: Dan 9.

Janez Evangelist Kalan je leta 1929 zapisal tudi:

Prav ima neki pisec "Slovenčev", da je treba za treznost verskonravnih sil. Nima pa prav, ko piše: "Ni treba radikalnih sredstev, marveč modre zmernosti." Tako? Pa res! Čemu nevarne operacije, če si kdo zlomi roko ali nogo ali če ima raka v želodcu ali slepiča?! To boli! Kar malo z žavbo se pomaže, pa se zlomljen ud pozdravi in rak odpravi. Taka žavba je Vaša zmernost! ... Pa da me prav razumete: Zmernost je dobra in lepa sama zase, bojno sredstvo zoper "rakrano" naroda pa ni. Za vojsko je treba meča, ne metle!

...

Med preprostimi ljudmi je pogostokrat mnogo več umevanja za take reči, kakor med onimi, ki se štejejo za modre. Učenost z vso bistroumnostjo določa, kje je meja med dovoljenim in nedovoljenim in se šteje za pravično, če se te meje drži. Vse prav. Ljubezen pa — ki to mejo tudi pozna — ne vpraša toliko za mejo, ampak gre preko nje, kakor daleč ji dovolijo njene moči. Ali ne veste, da je bil svet odrešen z žrtvijo in da se še vedno le z žrtvijo odrešuje?!

 

 

10.12.2023 ::: Dan 8.

Leta 1906 je Aleš Ušeničnik zapisal:

Dogme so skrivnosti, ki jih um ne more obseči; luč so, a za človeški um kakor refleks iz neskončnosti, "sled sence zarje unstranske glorje"; ako se človek ne zaupa Bogu, ako vanj nepremično ne strmi ter njega ne sluša, ki je Resnica, se mu bo porodilo v duši sto dvojb. A kdo naj ustali um, da se ozira v valovju in med brezni človeških zmot le v božjo zvezdo? Volja. Dogme so tudi načela za življenje; načela samoodpovedi, žrtev, heroizma v mukotrpnem človeškem življenju. Kdo naj utrdi um, da prizna ta načela, naj so izvor še tako težkih dolžnosti? Volja! 

 

 

9.12.2023 ::: Dan 7.

Janez Jenko je v letu 1940 zapisal:

Taka brezbožna in protiverska kultura nujno ubija samo sebe, narode pa, ki se ji predajo, vodi v propast in smrt. Brezverska kultura se nujno obrača k materiji in ubija duha, ki edini daje življenje. Tako se kultura vedno bolj spreminja v goli mehanizem, brezdušno civilizacijo, ki kliče na dan živalske nagone, povzroča upore, vojske, upropašča posameznika in narode.

 

 

8.12.2023 ::: Dan 6.

 Sv. Jožefmarija Escriva pravi:

To je velika krščanska revolucija: spremeniti bolečino v plodovito trpljenje, iz slabega narediti dobro. Hudiču smo odvzeli to orožje ... in z njim osvajamo večnost.

 

 

7.12.2023 ::: Dan 5.

 Anton Bonaventura Jeglič je v letu 1920 zapisal:

Prizadevaj si torej, da bo tvoja volja trdna. Zato le premišljuj, kaj je greh, kaj je milost božja, kaj je večno življenje; premišljuj, kaj je storil Jezus za te, poglej v jaslice, na križ, v tabernakelj: in vnela se ti bo resna volja, storiti, trpeti in žrtvovati vse, samo da se obvaruješ greha, ostaneš v milosti božji in se zveličaš vekomaj.

 

 

 6.12.2023 ::: Dan 4.

Gregorij Rožman je v letu 1945 zapisal:

Stati trdno in neomahljivo v veri, na skali, na katero je Kristus sam postavil svojo Cerkev, ki je peklenske sile ne bodo premagale, to je skrivnost krščanske nepremagljivosti in poroštvo končne zmage. Na tej trdnosti in zvestobi so se in se bodo vedno skrhali kremplji in zobje satanovi, pa četudi morajo Kristusu zvesti z ženo - Cerkvijo vred bivati kaj časa v puščavi kot izgnanci iz brezbožnega sveta in njegove navidezne svobode.

 

 

5.12.2023 ::: Dan 3.

Tomaž Kempčan pravi:

Začetek vseh zlih skušnjav je nestanovitnost duha in premajhno zaupanje v Boga; kakor namreč ladjo brez krmila premetavajo valovi, tako različne skušnjave begajo človeka, ki je nemaren in je opustil svoje sklepe.

Ogenj preizkuša železo, skušnjava pa pravičnega človeka.

Dostikrat ne vemo, kaj zmoremo, skušnjava pa razkrije, kaj smo.

 

 

 4.12.2023 ::: Dan 2.

V letu 1929 je Janez Evangelist Kalan zapisal:

V naših dnevih se mnogi ponašajo s svobodomiselnostjo. Češ, kdo bi mi branil misliti, kar hočem!? — A svobodomiselnost je — oprostite! — nesmiselnost. Da to uvidiš, ti ni treba študirati gimnazije ali univerze, treba je samo, da znaš do pet šteti. Ti si, moj ljubi svobodomislec, lahko misliš, da si v loteriji zadel, ali da si vladar, ki se ti vse klanja, imaš tri kraljestva, devetnajst graščin in milijarde denarja. Vprašanje je le, če je vse to res! — Svobodno misliti, kar hočeš, ti tako ni dovoljeno, kakor ti ni svobodno govoriti in delati, kar se ti ljubi. Misli, besede in dejanja so v takem razmerju kakor korenina, deblo in krona drevesa. Če je korenina trnova, ne more deblo in krona roditi grozdja. Vsako dejanje ima svoj začetek v mislih. Tat in morilec najprej misli, da bo kradel in moril, potem šele stori. Iz tega je jasno, da kakor se ne sme napačno delati, tako se ne sme napačno misliti. Misliti se sme samo, kar je resnično, pravilno in pošteno. "Le misli, le misli, Ambatha preljubi« (Aškerčeva) — misli več, kakor si dozdaj mislil! — a ne smeš misliti, kar in kakor se ti zljubi, ampak misli malo, zakaj si na svetu, pa boš prišel do prepričanja, da življenje naše nima pravega smisla, če ni vsidrano v večnosti in Bogu!


 

3.12.2023 ::: Dan 1.

Adolf Vadnjal je v letu 1956 zapisal:

Pokvarjena in slabo vzgojena inteligenca, avantgarda revolucionarnih idej in krvavih revolucij naše dobe, priča, da se današnji ogromni boj ne bije zaradi perečega socialnega vprašanja, temveč za biti ali ne biti krščanstva in njegovih moralnih vrednot. V kolikor so narodi, ki se še imenujejo krščanski, že preveč oslabljeni, da bi se hoteli otresti notranjih in zunanjih razdejalcev duš, bo moral pač vsakdo sam dobojevati ta boj v svojem srcu. Z drugo besedo: krščanstvo v javnem življenju čaka huda preizkušnja.



::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::



Spet smo v prelepem času adventa in tudi letos naj vsak dan adventa na tem mestu objavimo kako misel bogate katoliške dediščine.