-Greg Johnson
Pred časom (v blogu 15. novembra lani, če smo natančni) smo na tem mestu opozorili, da se bo evolvirajoča se alternativna in nova desnica morala soočiti z vprašanjem svobode kot najfundamentalnejšim vprašanjem risanja novega (novemu času in novim razmeram ustrezajočega) svetovnega naziranja, ki bi jasno in monolitno odgovorilo na vse bistvene probleme političnega in socialnega bivanja. Rekli smo, da bo alternativna desnica prej ali slej trčila ob ta problem in ga bolj fokusirano načela. In res, vidimo lahko, da se dogaja nekaj podobnega.
Na Youtubeu (YT), kjer je zadnji trend predvsem usmerjen v dolge debate na t.i. Google Hangout-u, je po zloglasni "debati" med Richardom Spencerjem in Carlom Benjaminom (Sargon of Akkad), prišlo še do debate med Gregom Johnsonom in nekimi YT skepticisti. Tu ne gre zares za debato, pač pa za dolg pogovor med vsaj šestimi osebami, kar je sila duhamorno. A vendar je debata obrodila vsaj en sad. Greg Johnson se je zavzel za drugačno dojemanje svobode, kar je nadgradil nekaj dni kasneje na svoji spletni strani v kratkem članku z naslovom "Forced to be Free: The Case for Paternalism".
V članku Johnson obravnava svobodo v njeni naravnanosti na škodljivost ali neškodljivost za človeka. njegova predpostavka je, da človek živi zato, da se samoaktualizira. Vkolikor se pri posamezniku ta samoaktualizacija zares vrši, potem je svoboden. Nesvoboden je pa takrat, ko ga določeni dejavniki pri tej samoaktualizaciji ovirajo, pa četudi izvirajo iz njegove lastne svobodne odločitve. Zato predlaga, da omejevanje svobode posamezniku ni nujno odrekanje Svobode (v presežnem smislu) temu istemu posamezniku. Ravno nasprotno, omejevanje svobode posamezniku, tega posameznika lahko naredi zares svobodnega. To je paternalizem. Skrb za človekovo časno, in mi bi rekli, večno, blagostanje.
Na takšno pojmovanje svobode pa lahko gledamo le zelo pozitivno, saj je dejansko to nekaj podobnega krščanskemu pojmovanju svobode in krščanskemu pojmovanju države. Tudi mi smo rekli v nekaterih prejšnjih blogih, da bo treba katoličanom, ki bodo želeli graditi svet v katerem bodo sploh lahko živeli svojo katoliško vero, predvsem refleksije države in še nadaljne radikaliziranje katoliškega pojmovanja svobode.
Podobno kot Johnson ali paternalisti, mi trdimo, da je treba ločevati med svobodo in pravo svobodo, torej med svobodo, ki je v možnostih in svobodo, ki je v pravilnosti. Svoboden je človek, ko ne greši (ne dela zla sebi in drugim), zares svoboden pa bo tedaj, ko bo v Nebesih postal sploh rešen vsake možnosti izbire med dobrim in zlim ter bo nezmožen grešiti.
Da je Johnson zavzel takšno stališče pa čudi tudi zato, ker je skoraj vedno trdil, da bi morala biti nova etnično homogena bela država (in družba), v sebi pluralna in liberalna. Njegova utopična vizija takšne družbe je bila v tem, da naj bi vsi člani te družbe bili poenoteni le pri vprašanju ohranjanja in zaščite svoje rase, na drugih področjih in pri drugih vprašanjih pa bi bili povsem deljenih mnenj (omenjal je denimo splav, kot vprašanje okrog katerega bi še vedno tekla polemika znotraj takšne družbe). Seveda je kaj takšnega nadvse iluzorično. Poenotenje okrog identitete zahteva jasne odgovore na vsa bistvena metafizična vprašanja o človeku in okolju. Liberalizem in neenotnost naziranj, kar poznamo v današnjem zahodnem svetu, ki atomizira družbo, je vendarle razlog upadanju občutka za rasno in narodno identiteto med belci.
Seveda pa se ob takšnih razmislekih s strani new-right-erjev in alt-right-erjev, vedno odpre le še več in več vprašanj, na katera bodo morali najti smiselne, realne in logične odgovore, če bodo hoteli postajati vse relevantnejši. Verjetnost pa obstaja, da lahko zapadejo v pretirani politični pragmatizem in racionalizem, kjer pa ne bodo več avantgarda, temveč bodo še vedno temeljili na liberalnodemokratski zasnovi sveta. Kakor koli že, vse kaže, da je porast debat med etno-nacionalisti in skepticisti obrodilo veliko samorefleksij na etnonacionalistični strani in prevprašanje skladnosti določenih nazorov.
Celoten Johnsonov članek
Ni komentarjev:
Objavite komentar