Zakaj smo fašisti? - Uvod v fašizem 4.

Zakaj smo fašisti? Zakaj bi se kdorkoli hotel identificirati z oznako "fašist", kljub temu, da smo do sedaj videli, da je z njo veliko težav. Nihče noče pravilno identificirati tega pojava in tega naziranja. Mnogi mu pripisujejo utelešeno zlo in ga vedno razlagajo skozi prizmo nacionalsocializma in norih ezoteričnih idej post-teozofičnih združenj. In mnogi so takšni, ki jemljejo to oznako, da bi se z njo označili za nore, nasilne in brezkompromisne idiote.

A mi vztrajamo na oznaki "fašizem" in "fašist". Pravimo, da smo intrinzični fašisti in da je fašizem edina možna pozicija naše dobe. Ker je to res in resnično.

Pač ko govorimo o fašizmu, ne pristajamo na tisto, kar fašizem ni, pač pa na tisto, kar fašizem je. In fašizem ni tisto, kar bi si nekdo želel, da bi bil, temveč tisto, kar je v resnici bil in je. Fašizem ni nacionalsocializem, fašizem ni tradicija in fašizem ni moderna, fašizem ni Evola in fašizem ni Rosenberg. Fašizem ni socializem in fašizem ni kapitalizem in fašizem ni "tretja pozicija". Fašizem je fašizem. Fašizem je tisto, kar je Mussolini povedal, da fašizem je in fašizem je tisto, kar mi, opirajoč se na Ducejeve besede, razvijamo dalje in prilagajamo danim okoliščinam, spremenjenega sveta.

Nič na svetu ni zares popolnega, kar je človek ustvaril ali si zamislil. Zato bi tudi le bedak menil, da je pa fašizem nekaj povsem popolnega in brezmadežnega. Tudi fašizem je človekova stvaritev in kot človek, ima tudi fašizem svoje hibe in napake, ki jih je produciral in jih bo še produciral. A kljub temu je fašizem naravnanost k dobremu, lepemu in pravičnemu.
 
Fašisti smo torej zato, ker verjamemo, da je potrebno stremeti k lepemu, dobremu in pravičnemu. Da se je treba boriti za tisto, kar je dobro in zdravo. Za tisto, kar je lepo, zmerno in uravnano. Verjamemo, da je človek, posamezna osebnost, samo posamezna osebnost, ki naj živi lepo življenje, a naj si ne dela utvar, da mu bo v življenju vse postlano z rožami. In naj nikar in nikdar ne zahteva, da se družba upogiba njegovim zahtevam. Človekovo življenje nima svojega cilja v tem, da se otrese vseh težav, marveč, da vse težave prenese in premaga. Človek ni na svetu, da bi negiral življenje in trpljenje, ki ga s seboj življenje nujno prinaša, marveč da bi afirmiral življenje z bojem, trudom in premagovanjem težav in trpljenja.

Zato Mussolini postavlja v samo srž fašistične ideologije stavek: mi smo zoper udobno življenje. Zato, ker fašizem je zdrava in vitalna naravnanost na življenje. Življenje je aktivno, veselo in dinamično, ni zaprto v navidezno absolutnost, marveč je pripravljeno na trpljenje in žrtvovanje. Sprejemati težave, v trpljenju videti način in celo smoter življenja, to je tisto bistveno, kar fašizem človeku ponuja novega in v čemer se tako razlikuje od vseh socialnih in družbenih teorij in praks na levi in desni. V tem se razlikuje tako od komunizma, kot od kakega monarhističnega katolicizma ali pravoslavja.

Fašizem razume, da se je svet spremenil in se spreminja in da se je treba svetu prilagajati  na način, da ne izgubimo tistega, za kar smo se vedno borili in tistega, zaradi česar sploh smo tu in pravimo, da "živimo življenje".

Zato smo fašisti, ker verjamemo, da je človek nepopoln in da ga le korak loči od moralne anarhije in družbenega kaosa. Kajti ta dva sta ponavadi lahko še tako lepo prebarvana in tako lepo zavita, vendar vedno gnijeta in razkrajata družbo od znotraj navzven. Kajti tako, kot človek kot osebnost ne more biti kar prepuščen samemu sebi, da bi živel, kakor se mu zljubi, zanemarjal svoje dolžnosti do sebe in okolice, tako tudi družba ne more biti prepuščena sami sebi. Fašist verjame, da človek potrebuje pomoči, usmeritve, smotra.

Ja, naj se sliši še tako bizarno: verjamemo, da je človek dober le, če se ga v to prisili!

Poglejte si vso propadlost sveta in družbe in videli boste najboljši argument v podporo fašizmu. In tu niti ne govorim o najbolj ostrih in osamljenih ekscesih, marveč o stanju in duhu družbe in sveta na zahodu in vzhodu na povsem splošnem nivoju. Nič čudnega, če v naše države derejo tujerasni tujci, kajti gniloba in razkroj privablja vsakovrstne parazite in mrhovinarje.

Zato smo fašisti. Ne zato, ker bi radi patetične estetike, nasilja, nasprotovanja in ekscentričnosti. Marveč ravno zato, ker nam je vse to tuje in bi radi tisto, kar je dobro, kar je lepo in kar je pravilno. Zato fašist danes obstaja znotraj sveta tako, da najprej samega sebe spreminja v fašista. Samega sebe mora spremeniti v propagandno orodje, v propagandni prikaz, da je kljub vsej grdoti in splošni sprejemeljivosti najbolj čudnih reči, moč ostajati naravnan in se truditi k dobremu, pravemu, lepemu.