Na tem blogu smo začeli z objavami člankov Antona Mahniča o katoliškem liberalizmu, ki ga je on pravilno prepoznal kot največji problem, ki bo dokončno uničil krščanski zahod, saj je propagiral indifirentnost, ki je naposled privedla do brezbožne države in splošne dekadence. Da vidimo katoliški liberalizem je še posebno pomembno danes, ko nam želijo neki kapitalistični, pozitivistični elementi v narodu pridigati, da je liberalizem pravzaprav krščanski sistem in da je torej krščanski tudi kapitalizem. Pomembno pa je tudi zato, da zopet terjamo ločevanje duhov in zahtevamo opredelitev vsakega katoličana za Kristusa ali proti Kristusu, posebej danes, ko smo pred referendumom o zakonski zvezi in ko bodo v slovensko državo uprte oči vseh katoliških medijev in vsega katoliškega sveta, da bi se odločili za Kristusa in na ta način sledili katoliškim državam, ne pa da bi se predstavili svetu kot razvratna protikatoliška družba.
Začeli pa bomo tudi, kot smo že obljubili, z razreševanjem teoretičnih vprašanj o državi in oblikah gospodarstva. Ne smemo nič več pristajati na izprijene formulacije katoliških liberalcev in modernih konservativcev, ki nas prepričujejo, da je najboljši sistem kapitalistični, država pa mora imeti čim manj vloge in biti čim ožja. Mi pravimo vsem kapitalističnim in libertarskim sprenevedanjem odločen: Ne!, in se obračamo k resničnemu socialnemu in družbenemu nauku Cerkve. To je v teh časih, ko je vsa katoliška politična dejavnost usmerjena v padle ideje amerikanskega in britanskega konservativizma, toliko bolj pomembno. Mi hočemo razkrinkati vse tiste, ki molčijo o cerkvenem nauku odnosno na gospodarstvo in državo, ter množicam v svojih mlačnjaških in brezvsebinskih glasilih prodajajo katolištvu tuje ideje ameriške in francoske revolucije. Mi jih bomo razkrinkali!
Velja pa omeniti tudi, da so ti ljudje s svojo spretno retoriko formulirali koncepte države in gospodarstva tako, da so ustvarili enostavni daljici, ki teče iz točke A v točko B, s središčem v S, torej popolnoma binarno situacijo, da bi mogli zavajati bralce in ljudi nasploh. Podobno kot so komunisti vedno prikazovali, vse svoje nasprotnike za fašiste, ti libertarci prikazujejo svet kot: ali socialističen ali kapitalističen, diktatura ali demokracija itd. Mi tem zavajanjem prav tako pravimo ne in bomo dokazali, da resničen katoliški nauk ni ne socialističen, ne kapitalističen in da naše goreče napadanje kapitalizma ne pomeni, da smo socialisti. Naši zadnji pomisleki, ki pa jih bomo povsem nanovo uvedli v naš prostor, pa bodo namenjeni neomonarhistom. Torej tistim ljudem, ki propagirajo monarhijo oz. neomonarhijo in bomo skušali dokazati, da so povsem brez vsake resne ideje in da njihovo zatekanje k monarhiji ni nič drugega kot odklanjanje politične aktivnosti v korist pat položaju in lastnemu oportunizmu in sprevrženi reakciji. Dokazali bomo, da je, paradoksalno, neomonarhizem okužen prav z ideali ameriške in francoske revolucije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar