Ko sem prejšnji zapis vezal na NeoDomobranec profil na Twitterju sem kaj hitro dobil odgovor nekega dežurnega diseminatorja kontradikcij in ker se mi je zdel ta odgovor tako ničvreden sem hitro pobrisal povezavo in se spomnil, da socialna omrežja niso prava mesta za neko vsaj milimeter globoko razpravo.
V zapisu "Kaj je narod in zakaj katoliški" izčrpno odgovarjam na vprašanje, čemu postavljam katolištvo za samo središče, predpogoj in začetek vsakega narodnega in (meta)političnega bistvovanja in udejstvovanja. Naslov je iz tega razloga tako spačen, da se bere kot polomljen stavek, ki bi se moral glasiti: Kaj je narod in zakaj je katoliški. A namen besedila je bil v tem, da si izjasnimo zakaj smo katoliški, vprašanje kaj je narod pa je bilo sekundarnega pomena, a je bilo pač nujno za samo temo zapisa.
Omenjeni socialno-omrežni agregator pa se je spravil brat najbrž ta zapis in vnjem mu je stopilo v oči to, da govorim o abstrakciji. Za mnoge namreč beseda abstrakcija, abstraktivno, pomeni ne-realno, izmišljeno, dogovorjeno, umetno. A temu ni tako. Pogovarjamo se o pojmih in pojmi so abstrakcije. Abstrakcija pa ne pomeni nekaj ne-resničnega, izmišljenega, temveč le posplošitev neke vrste realnih atributov v splošni pojem. A bralec tega ni želel razumeti in je zapisal:
"Posluš, katolik, pojma nimaš o lastnih instinktih, še manj pa o sodobnih
evolucijskih vedah—evolucijski in diferencialni psihologiji, genomiki
in nevroznanosti... narod ni abstraktna grupacija posameznikov—temveč
genetsko povezana skupnost daljnih sorodnikov, ki se simpatizirajo."
S tem, ko govorim o abstrahiranju atributov realnih posameznikov v dolgem časovnem razponu, ne trdim nič drugega. To ne negira mišljenja, da je moč narod bolj ali slabše utemeljitiv neki biologiji. Moja artikulacija naroda podaja le neko konkretno definicijo naroda, ki je ni moč kar tako zrelativizirati. A v odgovor tej definiciji podaja bralec neko pavšalno definicijo "genetsko povezane skupnosti daljnih sorodnikov, ki se simpatizirajo". Ta definicija naravnost kliče po relativiziranju. prvič zato, ker se bere tako samovšečno pretenciozno in drugič, ker izreka trditve, ki jih more utemeljevati le "težka znanost" v smislu popolnoma ne-politične, ne-religiozne in ne-kulturne razsikovalne dejavnosti, ter tretjič, ker ne postavlja nobenih pravih mej. Prav to, da nima niti nekaj, kar bi bilo podobno medlim omejitvam, tako časovno, kot prostorsko, kot ideološko, pa konec koncev sploh ne pomaga kot neka konkretna definicija, temveč se kiti z neko pretenciozno napihnjenostjo in je prej v breme, kot v pomoč.
A pomembno se zdi ponoviti, da ta definicija, ki sem jo orisal v svojem zapisu nikjer ne nasprotuje tej eventuelni definiciji naroda, kakor jo predlaga bralec. Definicija iz zapisa le konkretizira narod na realno množico ljudi in se ne zanaša na "skupne prednike" ali "daljno sorodstvo" ali "medsebojno simpatiziranje". To pa ne pomeni, da ta konkretizacija narodnosti s pomočjo abstrahiranja atributov realnih posameznikov nima "skupnih prednikov", ni v "daljnem sorodstvu" in se "medsebojno" ne "simpatizira". Prav nasprotno. Narod je po klasični definiciji katoliškega gledanja na narod, skupnost rodbin. "Rodbine in družine se razrastejo v rod in narod, v občino in državo." Ali: "Plemensko pomeni narod množico in skupnost ljudi istega pokolenja, iste krvi, zato tudi z nekimi skupnimi znaki (glede oblike glave, barve las, barve oči itd.)." Tako dr. Aleš Ušeničnik.
Definicija, ki jo predlagam na onem mestu pa samo dejansko konkretizira narod s tem, da jemlje konkretne pripadnike tistega čemur pravimo narod, abstrahira njihove značilnosti oz. atribute in izdela nek konkreten pojem narodnosti. S tem ne negira predhodnih splošnih definicij, temveč samo ponuja oprijemljivo izhodišče gledanja na narod brez pavšalizacij, nepotrebnih distanciranj in idealiziranj. Nasprotno pa ravno bralčeva definicija zveni zares "abstraktno" v banalnem smislu te besede. Sliši se neuporabno, oddaljeno, skoraj religiozno, skratka: abstraktno.
In namesto, da bi se strinjali pri tako osnovnem naziranju, da so realni posamezniki sestavljali narod in da če ne bi bilo teh realnih posameznikov, tudi naroda ne bi bilo, se raje nekateri zatekajo v "abstraktne" zamisli o nekem bitju, ki mu pravijo "narod" in biva samo iz sebe, ne glede na pripadnike naroda.
Zato sploh skušam predstaviti neko konkretno definicijo. Kajti vse druge definicije gledajo na narod časovno reduktivno, pri čemer postavljajo danes živeče pripadnike naroda in jih postavljajo zoper neke pavšalne pogoje skupnih prednikov, istega jezika, medsebojne simpatizacije ipd. Pri tem izpuščajo vmesni člen, ali bolje: člene, ki so jih sploh privedli in jih sploh povezujejo z narodom in narodnostjo.
Pri definiciji v omenjenem zapisu na tem blogu, pa se ne obračam nujno zoper te splošne definicije, temveč jih, kot rečeno, zgolj skušamo nadgraditi v neko realno, konkretno, operatibilno definicijo, ki nam sploh more služiti predvsem v soočanju z vprašanji, ki presegajo golo materialistično-pozitivistično doživljanje sveta. To so vprašanja smotrov družbe in države ter skupnega etosa itd.

Prva spletna stran za katoliško rekonkvisto naše dežele. "Bog hoče! Bog hoče! Da jadrno hitimo in vsak v svojem stanu, vsak na svojem polju, vsak po svoji moči v našem narodu spet izvojskujemo našemu Bogu, kar je njegovega. Na noge! Razvijmo zastavo! Zgrabimo za orožje! Na naši zastavi je zapisana katoliška misel, na našem orožju katoliška zavest." M. Opeka, 1923
Ni komentarjev:
Objavite komentar